Pritisni enter, da vidiš rezultate ali ESC da se vrneš na stran

Dnevnik mlade satanistke (10.del)

Heil Satan! Heil tema! Heil črnina!

Danes je petek in moj brat je popoldan prišel domov iz Ljubljane. Takoj v avtu, ko smo ga pobrali z železniške postaje, sem mu ponosno povedala, da sem njegove neumne stare kasete in gramofonske plošče prodala slavnemu pevcu. Rekla sem mu, da je lahko zelo ponosen name, ker teh neumnih starih stvari, tako ne potrebuje več in da je lahko vesel, da sem se tako potrudila, da sem našla nekoga, ki je te smeti še hotel kupit. Moj brat me je na začetku še malce nejeverno gledal in rekel, da naj vso zgodbo še enkrat počasi ponovim. Še enkrat sem mu povedala in potem je skapiral, da ni vic. Nasmehnila sem se mu in ga vprašala, kaj dobim za nagrado. Moj brat je postal čisto bled v obraz in nato na enkrat čisto rdeč. Začel se je tresti. Mislim, da se je zelo veselil. Nato je hotel nekaj reči, ampak ker so bili starši v avtu tega ni storil. Nagrade pa nisem nobene dobila. Samo, ko smo stali v vrsti, pred vrati stanovanja mi je siknil “Boš že še videla, kaj imaš od tega!” Cel popoldan sem bila radovedna, kakšno presenečenje ima za mene, ampak nič se ni zgodilo. Samo kričal je na starše v dnevni sobi, o čem pa ne vem. Samo nekaj o zaklenit in pazit in nobenega zaupanja sem slišala. Morda se hoče pa povsem preseliti v Ljubljano.

Zvečer sem spet odšla ven z Milito. Posebej sem si oblekla svojo rdečo Naf-Naf majico in rdeče skejterske hlače in si nadela plava sončna očala, ker je to pri satanistih tudi in, pravi Melita. Ona je nosila spet isto kot zmeraj. Spet sva hotele v tisti cool satanistični lokal, ampak tam naju niso spustili noter, ker imajo sedaj varnostnike. Ti pravijo, da rabiš sedaj izkaznico, ki potrjuje da si najmanj 16 let star, ker da drugače ne smeš noter. Ponaredili si bova izkaznici, ampak še ne veva kako. Šli sva v drugi lokal, kamor lahko greš z 12timi. Lokal se imenuje Šolski center Reši otroka in je takoj zraven železniške postaje. Žal tam ne smeš kaditi in piti, ampak stare babice tam so prav prijazne. Pazijo na tamkajšnje otroke in hočejo od nas vedet kateri sekti pripadamo. Rekli sva, da imava svojo lastno sekto. Stare babice so bile kristjanke in so naju hotele spreobrnit. Ampak tega nisva hoteli, ker je Satan veliko bolj cool, kot Bog. Zato sva z Melito nato spet odšli, ker so ženske tam tako težile. Malce sva še sedele na avtobusni postaji in pili vino iz tetrapaka, ki sva ga kupili na bencinski črpalki. Biti otrok je ful bedno, nič ne smeš.

Ob sedmih je prišla po naju mama in naju odpeljala domov. Doma sem takoj odšla v svojo sobo, ker se mi je zdelo tako nesramno, da nisva več smele v tisti satanistični lokal. Ampak moja soba je izgledala čisto drugače. Ni bilo več posterjev na zidovih in narobe obrnjenega križa iz kartona tudi ni bilo več. Vsi moji posterji in Bravo revije, ter spečeni HIM in Marilyn Manson CDji so ležali zlomljeni in raztrgani na tleh. Takoj sem se začela jokat, ker so bili posterji zares dragi in doma nimam računalnika. Ker sem tako glasno jokala, sta starša prišla pogledat kaj se dogaja. Na ves glas sem kričala, kdo je to bil. Starši bodo tega gotovo kaznovali, sem mislila. Ampak moja starša sta le menila Končno je ta satanistična navlaka stran in se smejala in menila, da bo moja faza zdaj verjetno kmalu minila. Tudi moj brat je stal med vrati in se smejal. To se mi je zdelo tako nesramno od njega. Končno sem se tako potrudila, da sem prodala njegove brezvezne stare stvari in on nima pojma, kako drago pride ponaročit vse stare Bravo izdaje, da dobim spet vse te posterje in sedaj mi mora še nekdo vse CDje znova speči. Ker sem bila tako užaljena in nisem vedela, kaj naj naredim brez svojih satanističnih posterjev, sem si izmislila vražji načrt. Ponoči, ko so moji starši že spali, sem iz njune denarnice vzela tisočaka in odšla do bencinske črpalke, ter si kupila dve steklenici vina. Hotela sem vse pozabiti in biti mrtva. V svoji sobi sem vino popila čisto sama in naenkrat mi je postalo slabo in padla sem v nezavest.

Sredi noči sem se zbudila, ker sem bila žejna. Takrat sem ugotovila, da sploh nisem več doma, pač pa v bolnici. Gor sem imela plenico in transfuzijsko iglo v roki, z dolgo cevjo vkatero je kapljala tekočina in medicinska sestra in moji starši so stali ob postelji, in moj brat tudi. Moji starši so kričali name, da delam samo težave in da imam alkoholno zastrupitev in da me bodo dali v norišnico. Začela sem jokati in glava me je strašno bolela. Sestra je rekla da moram spati in poslala moje starše iz sobe. Rekla je, da naj se moji starši o tem jutri pomenijo z zdravnikom.

Takoj sem spet zaspala in imela cel kup nočnih mor. Ker, v norišnico, tja nočem.

Vaša Claudy666


Prikazna slika: Mark Anderson / Flickr (CC);
Dnevnik mlade satanistke je bil najden na spletu in ni avtorsko delo.