Pritisni enter, da vidiš rezultate ali ESC da se vrneš na stran

Marko, še iščeš delo?

“Kaj pa lahko izgubim?!,” sem se vprašal sam pri sebi, ter pritisnil na rdeč gumb z napisom ‘objavi’. Prispevek ‘Kako odpustiti grafičnega oblikovalca’ je med osnutki sameval že nekaj časa, vendar se nikakor nisem uspel pripraviti do objave napisanega. Nisem tip človeka, ki bi pisal o specifičnih dogodkih v delavnem okolju, vendar tokrat nisem mogel biti tiho.

Sprva je povezavo dobilo le par kolegov, saj sem se naveličal ponavljati eno in isto zgodbo znova in znova, po nekaj dneh pa je taisti link, brez kakšnih posebnih pričakovanj, končal še na družbenih omrežjih. Še preden sem končal z zajtrkom, me je presenetilo sporočilo, da je spletna stran nedosegljiva. Čudno, glede na to da podobnih težav že nekaj časa nisem imel, vendar takoj, ko sem se vsedel nazaj za računalnik, mi je postalo jasno, kaj bi lahko bil razlog za težave. Prej objavljena povezava je eksplodirala in količina obiskovalcev na strani je povzročila nedosegljivost strežnika, huh.

facebook

 

Poplava komentarjev, všečkov, tweetov in retweetov me je zaposlila za skoraj cel dan, saj sem le steška skrbel, da je bila objavljena vsebina dostopna. V prvih 15 urah je analiza obiska strani pokazala več kot 15 tisoč prikazov strani, 8 tisoč unikatnih obiskovalcev, medtem ko je bilo povprečno število obiskovalecev na strani več kot 50. V naslednjih dneh se je vse skupaj malo umirilo, številka unikatnih obiskovalcev prispevka, pa se je ustalila pri slabih 16 tisoč.

 

Statistika obiska

 

Bolj kot pa vse zgoraj naštete številke, me je presenetil mail z vsebino:

​Marko, sem prebral tvoj blog post. Še iščeš delo?

in ni bil edini.

V naslednjem tednu sem opravil 8 različnih razgovorov, dobil skoraj še enkrat toliko ponudb, in bil prvič postavljen v situacijo, ko sem marsikomu moral rečt ne. Od ‘brezposelnega’ študenta, ki se je s težkim srcem zopet spogledoval s službo za blagajno, do zaželjenega oblikovalca, ki je lahko izbiral kje bi delal – in to vse zaradi objavljene štorije o sporno poimenovani datoteki, ki je že skoraj romala v koš. Kdo bi si mislil.

Vedel sem kaj si želim delat, vedel sem s kom hočem delat, tako da z izborom nisem imel težav. Edini problem je bila omejitev na javni prevoz, saj me je nova zgodba čakala v Logatcu. K sreči se je ekipa Sensilaba pripravljala na selitev v veliko bolj dostopno Ljubljano, zato smo se dogovorili da počakam na njihovo selitev. Naslednjih par mesecev pa bom poskusil preživeti z delom po projektih. Po zaslugi viralnega prispevka, s tem nisem imel težav

V veliki večini primerov je šlo za delo od doma, ki ima svoje prednosti, vendar udobje delavnega okolja hitro vpliva na produktivnost. Spanje do 9h ure dopoldne hitro postane navada, bližina kuhinje in hladilnika pa se pozna na tehtnici. Ob koncu januarja sem že nestrpno pričakoval novo delovno okolje. Še malo…

Good_morning_Ljubljana.

 

V popolnoma novi pisarni, me je že prvi dan čakalo presenečenje. Stol, miza, in računalnik, pripravljen za delo, manjkajoči programi pa so bili nameščeni še isti dan. Mogoče se komu to ne zdi nič posebnega, vendar nazadnje sem na ustrezne pogoje za delo čakal, huh, 64 dni. Po skoraj 200 urah v novi službi lahko brez kakršnegakoli obotavljanja rečem, da je bila odločitev pravilna.

Mogoče sporno poimenovanje datoteke ni vedno slaba napaka.